Nekdanji predsednik Združenih držav Donald Trump je dejal, da so ZDA "zelo blizu" dogovora z Ukrajino in Rusijo o končanju vojne. To je izjavil med dogodkom v Beli hiši in dodal: "Uspelo nam bo."
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je svojemu posebnemu odposlancu za Ukrajino, Stephenu Whitkoffu, naročil, naj se v Moskvi sestane z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Medtem naj bi minister za vojsko ZDA, Daniel Driscoll, z ukrajinskimi predstavniki razpravljal o mirovnem načrtu. Trump je podobno navodilo izdal Whitkoffu za srečanje s Putinom glede Bližnjega vzhoda.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski želi s skupino evropskih voditeljev obiskati ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu z Rusijo. Zelenski je dejal, da je njegova vlada pripravljena nadaljevati s predlaganim dogovorom, ki je bil po medsebojnih posvetovanjih prilagojen. Trump je izrazil prepričanje, da je dogovor o končanju vojne v Ukrajini zelo blizu, Zelenski pa je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah ameriškega predloga. Trump v Rusijo pošilja pogajalca Steva Witkoffa, pri pogovorih pa naj bi sodelovali tudi Evropejci.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obtožil ameriško obveščevalno agencijo CIA, da je odgovorna za poročila, ki povezujejo dva visoka vladna uradnika z disidenti nekdanje gverilske skupine FARC. Petro ni navedel konkretnih dokazov za svoje trditve.
Senator Kevin Cramer, ki je zagovarjal politiko predsednika Donalda Trumpa pred mednarodno skupnostjo, se je na potovanju v Halifaxu soočil z neprijetno resničnostjo in težavami pri prenašanju Trumpove politike.
Letalec je obtožen, da je skupaj s pajdašem načrtoval rekrutiranje in vodenje plačanske sile, sestavljene iz brezdomcev iz D.C., z namenom strmoglavljenja oblasti na otoku Haiti in zasužnjevanja prebivalstva.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nakazal, da bi Moskva lahko zavrnila najnovejši ameriški predlog za končanje vojne v Ukrajini, če bi ta odstopal od pogojev, o katerih sta se ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump pogovarjala na srečanju na Aljaski. Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, je ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini in deluje kot neuradni komunikacijski kanal med Kremljem in zavezniki Donalda Trumpa.
Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.
Na zasedenem Zahodnem bregu se je nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci povečalo na rekordno raven, kar povzroča razseljevanje. Podobna politika kot v Gazi sili na tisoče Palestincev iz njihovih domov. Združene države Amerike medtem načrtujejo gradnjo kompleksov za nastanitev Palestincev v izraelskem delu Gaze.
Načelnik štaba ameriške vojske, general Dan Caine, je obiskal Trinidad in Tobago, kjer se je srečal s premierko Kamlo Persad-Bissessar. Obisk je potekal v času povečanih napetosti med ZDA in Venezuelo, kar je v karibski regiji povzročilo zaskrbljenost.
Turški obveščevalni šef se je v torek v Kairu sestal z egiptovskim kolegom in katarskim zunanjim ministrom, da bi razpravljali o prehodu v drugo fazo dogovora o prekinitvi ognja v Gazi in povečanju skupnih prizadevanj v usklajevanju z ZDA, je povedal turški vir. Sogovorniki so se strinjali, da bodo okrepili usklajevanje in sodelovanje s Civilnim vojaškim koordinacijskim centrom (CMCC), da bi odpravili vse ovire za zagotovitev nadaljevanja prekinitve ognja in preprečili nadaljnje kršitve. Razpravljali so tudi o boju proti izraelskim kršitvam.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo konec tega meseca obiskal Washington, kjer se bo srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o novem mirovnem načrtu za Ukrajino.
Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.
Rusija zaenkrat ne želi popuščati in je zadovoljna z razvojem dogodkov na fronti v Ukrajini. Kremelj bo revidirani mirovni načrt za Ukrajino komentiral šele po prejemu uradnega ameriškega stališča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin obiskal Kirgizistan, kar sovpada s pričakovanji odziva Rusije na mirovni načrt, ki so ga Ukrajinci sprejeli. Ob tem je bil objavljen članek, ki kritizira napačne pristope k miru v Ukrajini, pri čemer opozarja na nedavne ruske napade na civiliste.
Potekajo intenzivne diplomatske aktivnosti med ZDA, EU, Ukrajino in Rusijo, ki vključujejo pogovore o mirovnem načrtu, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Ta načrt predvideva omejitev števila ukrajinskih vojakov na 800.000. Macron je napovedal, da EU pripravlja pomoč Ukrajini iz zamrznjenega ruskega premoženja.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da čeprav so ideje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o končanju konfliktov dobre, njegov pristop nima dolgoročnega učinka in zahteva več potrpežljivosti. Lavrov je dejal, da ameriška zunanja politika pogosto poskuša vsiliti svojo voljo drugim.
Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal, da bo predsednik Donald Trump morda novembra 2026 obiskal Kitajsko na vrhu APEC v Shenzhenu, kar bi lahko bil eden od štirih srečanj Trump-Xi naslednje leto. Poleg tega se je Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše, pojavil kot favorit za naslednika predsednika Fed Powella.
Ukrajina si prizadeva, da bi Volodimir Zelenski čim prej obiskal ZDA, da bi razpravljal o mirovnem načrtu v Washingtonu. Rusztem Umerov je poudaril, da Ukrajina ceni prizadevanja Donalda Trumpa za mir, Zelenski pa je izrazil pripravljenost za pogovor o občutljivih točkah mirovnega načrta.
Ameriška vlada je uvedla vizumske omejitve Fritzu Alphonsu Jeanu, članu haitijskega prehodnega predsedniškega sveta, zaradi obtožb o podpori tolpam in drugim kriminalnim organizacijam. Ta poteza naj bi še poglobila politično nestabilnost v državi.
Hekerji, ki delajo za rusko obveščevalno službo, so jeseni napadli ameriško inženirsko podjetje, ker je to podjetje sodelovalo z ameriško občino, ki ima pobrateno mesto v Ukrajini. Ameriško podjetje za kibernetsko varnost Arctic Wolf je odkrilo rusko kampanjo in opozorilo na spreminjajoče se orodje in taktike ruske kibernetske vojne.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opozoril na resne posledice za gospodarstvo Srbije, če bi se ustavilo delovanje naftne družbe NIS zaradi sankcij. Vučić je ponudil ruskim lastnikom 50-dnevni rok za prodajo kontrolnega deleža v družbi, ki je pod ameriškimi sankcijami. Vlada je razpravljala o možnosti nacionalizacije NIS, vendar se je odločila dati ruskim akterjem priložnost za iskanje novega investitorja.
Hamas je predal posmrtne ostanke izraelskega talca Rdečemu križu. Izrael je sporočil, da je prejel posmrtne ostanke od palestinskih oboroženih skupin v Gazi. Ni pa še jasno, ali gre za enega od treh talcev.
Donald Trump razmišlja o neposrednem telefonskem pogovoru z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, medtem ko v Karibih poteka prikrita vojna. Cilj pogovora je ugotoviti, ali je še mogoč dogovor o izhodu iz krize, preden bi ZDA zašle v odprt konflikt z režimom, ki ga Washington označuje kot problematičnega. Novica prihaja v času ameriških vojaških operacij proti tihotapskim potem v Venezueli.
Posebni odposlanec ZDA, Massad Boulos, je sporočil, da niti sudanska vojska niti paravojaške sile Rapid Support Forces (RSF) niso sprejele predlaganega mirovnega načrta Združenih držav za končanje nasilnega konflikta, ki je izbruhnil aprila 2023 in povzročil lakoto ter etnična ubijanja. Konflikt grozi z razdelitvijo države. Trump je prejšnji teden napovedal, da bo posredoval za zaustavitev konflikta.
Kljub enostranski prekinitvi spopadov, ki jo je razglasila Enota za hitro posredovanje (RSF), so možnosti za premirje v Sudanu majhne, saj sudanska vojska generala Al Burhana predlog zavrača. Ameriški posrednik Massad Boulos pa še upa, da bosta sprti strani sprejeli ameriški mirovni predlog. Amnesty International je obtožil RSF vojnih zločinov v mestu Al Fašir v Darfurju.
Ameriški predsednik Donald Trump naj bi načrtoval telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, poroča Axios, ki se sklicuje na vire iz ameriške administracije. Pogovor naj bi potekal v času zaostrenih političnih in vojaških napetosti med ZDA in Venezuelo.
Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami so se zaostrili, zlasti po poročilih o morebitni ameriški vojaški prisotnosti. Napetosti so dosegle eno najvišjih stopenj v zadnjih desetletjih, kar nakazuje na dolgotrajne in kompleksne izzive v bilateralnih odnosih.
Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je njegova država pripravljena nadaljevati z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA.
Ruski mediji so izrazili skepticizem glede ameriškega mirovnega načrta, katerega cilj je končati vojno v Ukrajini, in dvomijo o njegovem uspehu.
Kitajski predsednik Ši Džinping se je včeraj pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in po pogovoru dejal, da sta se dotaknila vprašanja Tajvana. Trump v svoji objavi ni omenil Tajvana, danes pa se je pogovarjal z japonsko premierko Jošihide Sugo. Medijska osebnost Zhou Yukou meni, da je ta poteza posredno sporočilo za Lai Ching-teja.
Ukrajina naj bi se strinjala z glavnimi točkami mirovnega načrta, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa. Po besedah ameriškega uradnika naj bi ostale le še nekatere manjše podrobnosti za urediti. O tej temi naj bi potekali tudi pogovori med ZDA in Rusijo v Abu Dabiju. Pričakuje se srečanje med Zelenskim in Trumpom v naslednjih 24 urah.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da mora biti mirovni načrt za Ukrajino usklajen z dogovori med predsednikoma Putinom in Trumpom, ki so bili sklenjeni na Aljaski. Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, Rustem Umerov, je potrdil usklajenost ZDA in Ukrajine glede ključnih točk mirovnega načrta.
Iranski zunanji minister je izjavil, da je v današnjem svetu vojaška prisila nadomestila pravno državo. Pozval je k preiskavi držav in podjetij, ki so opremile režim Sadama Huseina pri uporabi kemičnega orožja proti iranskemu ljudstvu. Minister je tudi poudaril, da izraelski in ameriški napadi na Iran ne kršijo samo ustanovne listine Združenih narodov, temveč tudi močno škodujejo sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT).
Ukrajina je nakazala, da podpira okvir za mirovni sporazum z Rusijo, vendar poudarja, da je treba urediti občutljiva vprašanja na srečanju med Zelenskim in Trumpom. ZDA menijo, da je za dosego mirovnega sporazuma treba razrešiti še nekaj občutljivih, a rešljivih podrobnosti.
Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.
Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".
Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.
Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.
Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.
Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.
Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.
Ukrajinski vojni ujetnik Artem Kondibko je razkril, da so njegovi nadrejeni ukazali uničenje tako ruskih sil kot tudi ukrajinskih vojakov, ki so se umikali pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku). Po njegovih besedah so ga celo poskušali likvidirati z minometi in droni, ko so ga poskušali rešiti pripadniki ruske vojske, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.
Ukrajina si želi miru, vendar ne za vsako ceno, je poudaril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefantjuk. Poudaril je, da obstajajo "rdeče linije", ki jih ne smejo prestopiti, kot so neodvisnost, ozemlje in obrambna sposobnost države. Medtem se nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, z intenzivnimi pogajanji in posvetovanji med Ukrajino, ZDA in drugimi zaveznicami.
Združene države Amerike so uradno označile venezuelski Cartel de los Soles za tujo teroristično organizacijo in uvedle dodatne sankcije, povezane s terorizmom. Washington trdi, da so v skupino vključeni predsednik Nicolas Maduro in drugi visoki uradniki. Venezuela je te obtožbe zavrnila kot "absurdno laž". Povečujejo se ugibanja o poskusih strmoglavljenja socialističnega voditelja Nicolasa Madura s strani predsednika Donalda Trumpa zaradi velikega kopičenja ameriške vojske v bližini Venezuele.
V Abú Dabiju so potekala mirovna pogajanja med ZDA, Ukrajino in Rusijo, kjer je namestnik ameriškega ministra za obrambo Dan Driscoll prenašal stališča med ukrajinsko in rusko delegacijo. Medtem je načrt Donalda Trumpa za Ukrajino povzročil zmedo, saj naj bi bil oblikovan v kaosu in pod pritiskom. Rusija pričakuje usklajeno različico tega načrta. Ukrajina se je po drugi strani strinjala z določenimi omejitvami vojske, vendar je optimizem ohladil Sergej Lavrov s kritiko Evrope.
Ukrajina in Rusija sta si izmenjavali napade z droni in raketami. Ruske oblasti so poročale o smrtonosnih ukrajinskih napadih z droni na jugu Rusije, kjer so bili prizadeti stanovanjski bloki v več mestih, vključno z Novorossiyskom in Rostovom, pri čemer so bili trije ljudje ubiti in najmanj 16 ranjenih. Kijev je bil znova tarča ruskih zračnih napadov z balističnimi raketami in droni, ki so povzročili poškodbe in gmotno škodo na infrastrukturi in stanovanjskih zgradbah, ranjenih pa je bilo najmanj šest ljudi. Britanski premier Starmer bo gostil pogovor o Ukrajini.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio se izogiba dvostranskim srečanjem z estonsko premierko Kajo Kallas zaradi njenih zapletenih odnosov z administracijo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, poroča Politico.